15. konferenca Dnevi Slovenske Informatike

Ljubljana, 11. april 2008 – Konferenco Dnevi slovenske informatike 2008 smo pripeljali do konca. Zvrstilo se je veliko zanimivih predavanj, pestrih razprav na okroglih mizah, zabavnih družabnih dogodkov in še marsikaj. Konference se je udeležilo več kot 400 udeležencev. Zadnji – tretji dan konference je bil namenjen trem plenarnim predavanjem, šestim tematskim sekcijam, študentskemu forumu in seveda zaključku konference.

V plenarnem delu konference je prof. Cene Bavec predstavil vpliv socio-ekonomskih dejavnikov na uporabo javnih e-storitev, odziv poslušalcev je bil zelo dober. Tema prof. Casace – predstavitev pristopa k povečanju varnosti pri gibanju na letališčih - je bila specifična, vendar tehnološko zelo zanimiva ter je pokazala določene vzporednice s projektom cestninjenja. Sledila je pokroviteljska predstavitev Računalniških novic na temo IT novic v slovenskem jeziku, ki je bila po mnenju udeležencev zelo inovativna in všečna.

V Študentskem forumu je bilo predstavljenih 7 prispevkov. Teme prispevkov so pokrivale tako rešitve na tehničnih področjih kot tudi apliktivno uporabo informacijskih rešitev v poslovnem okolju. Vodji sekcije ugotavljata, da je zanimanje za študentski forum vse večje, kakovost prispevkov pa dobra, zato podpirata izvedbo sekcije tudi v prihodnje. Predstavljeni prispevki so bili ocenjeni s strani komisije, prvi trije so prejeli nagrade pokroviteljev in prireditelja. Kot najboljši je bil izbran prispevek »Priložnosti uporabe virtualnih svetov na primeru Second life« (D. Omerbegovič, M. Fatorič, B. Tovornik, I. Hafner, D. Kropec, O. Poberžnik, UM, FERI). Drugo mesto je pripadlo prispevku »Modeliranje, simulacija in prenova poslovnega procesa najema vozila v podjetju Avantcar d.o.o. (K. Tomažič, V. Balukčič, M. Štrukelj, UL, EF), tretje mesto pa prispevku »Vloga neprekinjene integracije v postopku razvoja programske opreme (D. Pavlovič, UL, FRI).

Še nekaj glavnih poudarkov zadnjega dne konference...

Drugi blok predavanj v sekciji Informatika v finančnih inštitucijah se je odprl s predavanjem mag. Boštjana Delaka, ki je predstavil vpogled v delo in postopke skrbnih pregledov informacijskih sistemov. Sledilo je predavanje s področja varnosti podjetja Astec, ki je predstavilo postopke preverjanja stanja informacijske varnosti v pregledovanem podjetju. Nasledje predavanje je prikazalo aktualno temo postopkov testiranja informacijskih sistemov pri združevanju Koroške banke, Banke Domžale in Banke Zasavje v skupino NLB, ki je tik pred zaključkom. Predavanje o elektronskem arhiviranju je prikazalo sistem za arhiviranje v Merkur Zavarovalnici, ki je uspešno rešila težavo z naraščajočim številom dokumentov. Predavanje podjetja Halcom pa je prikazalo rešitev za izdajo e-računov. V sistemu je mogoča tudi distribucija, sprejem in plačevanje teh računov.

Sekcijo Operacijske raziskave sta sestavljala dva sklopa s po štirimi prispevki. Vsi predavatelji so se osredotočili na metode optimiranja, ki so koristno sredstvo za reševanje danes zelo perečih problemov, na vseh področjih življenja. Predavatelji so metode najprej na kratko predstavili, nato pa podali njihovo praktično uporabo na zanimivih primerih. Tako so bile na primer predstavljene markovske verige, s pomočjo katerih lahko optimalno načrtujemo razporejanje zaposlenih na različna delovna mesta - primer se je nanašal na konkretne podatke s področja slovenske vojske. Transportno metodo linearnega programiranja je predavatelj predstavil kot metodo za optimalno reševanje problema lokacije v oskrbovalni verigi, kjer so v ospredje postavljeni minimalni transportni stroški in maksimalno zadovoljevanje potreb kupca. Več prispevkov je obravnavalo metode večkriterialnega programiranja. Avtorji so prikazali, kako le-tega lahko uporabimo za optimalno reševanje problemov lokacije v prostorskem planiranju in pri določevanju dejavnosti v prostoru ob upoštevanju tržnega gospodarstva.

V sekciji Metodologije in pristopi k obvladovanju informatike so udeleženci med drugim lahko izvedeli, kako se v podjetju Informatika d.d. lotevajo zagotavljanja znanja pri prenovi informacijskega sistema, predstavljeni so bili praktični primeri in nasveti za vodje IT projektov, pa tudi ideja izdelave celovitih IT procesov kot nadgradnja ogrodij COBIT in ITIL. Na praktičnem primeru je bilo prikazano, kako je možno modelirati razvoj informacijskih sistemov s pomočjo ponovno uporabnih procesov, predstavljeni so bili analiza agilnih metodologij oz. pristopov za razvoj spletnih aplikacij, metodo VAL IT za evaluacijo IT investicij ter problematika merjenja in zagotavljanja kakovosti podatkov.

Moto letošnje konference Interoperabilnost kot izziv informatiki v Informacijskih podpori odločanja igra pomembno vlogo v smislu komunikacije in povezovanja, pa tudi razpoložljive opreme za čim učinkovitejše sprejemanje odločitev. Prispevki v tej sekciji so poudarjali tehnološke, konceptualne in konkretne rešitve v smislu primerov dobre prakse oz. pridobljenih izkušenj.

Sekcija Sodobne informacijske tehnologije in arhitekture je predstavila produkte in platforme za SOA – skladen razvoj IT sistemov in za zagotavljanje varnosti. Posebej zanimivi sta bili predstavitvi dveh domačih platform – INTRIX in MADE.

Konferenca se je zaključila z zahvalnim govorom dr . Marka Bajca, predsednika programskega odbora DSI 2008, ki je tudi podelil nagrade izžrebanim udeležencem.

Na koncu se želimo zahvaliti vsem sodelujočim, avtorjem, obiskovalcem in pokroviteljem, ki so nam pomagali ustvariti še eno uspešno konferenco.

Nasvidenje v Portorožu spet naslednje leto!

Slovensko društvo INFORMATIKA

Ljubljana, 10. april 2008 – Uspešno smo zaključili tudi drugi dan konference Dnevi slovenske informatike 2008. Udeleženci so imeli priložnost poslušati tri plenarna predavanja, predavanja v vzporednih sekcijah, se udeležiti dveh okroglih miz in delavnice na temo celovitega upravljanja s poslovnimi pravili.

Drugi dan konference je otvoril prof. dr. Kai Rannenberg s predavanjem na temo pravnih in varnostnih vidikov IKT. Sledili sta še dve plenarni predavanji, prvo na temo interoperabilnosti na področju geomatike in prostorskih podatkov, drugo pa na temo aplikacije Janna, s katero naj bi strli trd oreh, za katerega se v praksi pogosto izkaže vodenje poslovnih procesov s pomočjo programske opreme.

Nekaj glavnih poudarkov konference...

V sekciji Informacijske rešitve so bile predstavljene rešitve, ki rešujejo različne poslovne probleme v številnih organizacijah. Še posebno so zanimive rešitve, ki so plod domačega znanja. Letos so bile predstavljene rešitve iz področij:

• logistike, s pomočjo katerih lahko proizvodna podjetja optimirajo svoje stroške,
• vedno bolj aktualnega e-izobraževanja,
• inteligentnih sistemov za nadzor nastopa,
• varnosti pri delu.

Zanimiv je bil prispevek Davčne uprave RS o še posebej v zadnjem času popularni virtualni davčni asistentki VIDI in posledičnih prihrankih časa tako na strani ponudnikov kot uporabnikov. Predstavljene so bile tudi praktične izkušnje, kako se lotiti izbire ERP sistema, da bo rezultat ustrezen in investicija upravičena.

Pred desetimi leti je v naše življenje vstopila kartica zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je bila Slovenija takrat vodilna država. Prispevki v sklopu Informatika v zdravstvu dokazujejo, da novi projekti na tem področju pomenijo prehod na popolno on-line poslovanje in Slovenija na tem področju spet prevzema aktivno, vodilno vlogo. On-line poslovanje prinaša nov izziv predvsem na področju varnosti tako podatkov ljudi – pacientov kot tudi preprečevanju goljufij in kraj.

Interoperabilnost pomeni povezovanje infrastruktur. Predavanja v sklopu Informacijska družba so pokazala, da so enako kot povezava programskega in strojnega dela pomembni ljudje, ki pa morajo pri tem sprejeti aktivno vlogo. Ne le tehnologija, tudi odnos do spleta se spreminja. Web 2.0 pomeni soustvarjanje ini izmenjavo komunikacij. Tu pa naletimo na pojem medijske ekologije, ki je alternativa obstoječim družbenim normam.

Predavanja v sekciji Management poslovnih procesov so pokazala, da se strateška prenova poslovnih procesov ne zaključi s »tekom v živo« ter da je treba za spremembe pridobiti ljudi. Reforma državne uprave je kompleksna, povezana s predvolilnimi obljubami in spreminjanjem zakonodaje. Za informatizacijo proizvodnih procesov je nujno izpeljati prenovo procesov. Drugačen pristop k nabavnemu procesu prinaša nepričakovane rezultate.

Osrednji dan konference sta zaokrožili okrogli mizi na temo primerov uspešne vpeljave SOA v Sloveniji in na temo e-demokracije. Okrogle mize o e-Demokraciji so se kot panelisti udeležili Simon Delakorda (INePA), mag. Tatjana Zupan (MJU), mag. Majda Potrata (DZ) in dr. Polona Pičman Štefančič. Ključne ugotovitve so bile, da za e-Demokracijo dejansko ni alternative, saj ITK prinaša prednosti glede omogočanja sodelovanja ljudi v procesih družbenega odločanja, ki jih nobeno prejšnje obdobje ni poznalo. V Sloveniji potrebujemo pozitivno motivacijo za e-Demokracijo, ki je tradicionalni mediji ne zmorejo, ker so s popkovino navezani na staro predstavniško politiko. V slovenskem okolju sicer poznamo in obvladamo orodja, ki so potrebna za e-Demokracijo, saj jih pri e-Upravi tudi odlično uporabljamo. Očitno za njihovo uporabo na področju e-Demokracije ni prave politične volje, kar gre predvsem na dušo političnih strank, deloma pa tudi NVO, ki so pretežno daleč od tega, da bi znale in hotele izrabiti potencial IKT. Čaka nas še veliko dela in Slovensko društvo Informatika mora pri tem odigrati vidnejšo vlogo kot doslej.

Zvečer so udeleženci lahko uživali v večerji na ladjici in nadaljevali druženje v News cafeju v Bernardinu.

Slovensko društvo INFORMATIKA

Ljubljana, 9. april 2008 – Za nami je prvi dan konference Dnevi slovenske informatike 2008, ki letos poteka v skladu z rdečo nitjo »Interoperabilnost kot izziv informatiki«. V Portorožu se je nabrala lepa množica udeležencev, ki so imeli priložnost prisluhniti predavanjem v štirih različnih vsebinskih sekcijah, dvema vabljenima predavanjema, v dopoldanskem delu je potekala tudi otvoritev konference in podelitev nagrad Slovenskega društva Informatika, popoldan pa sta zaokrožili dve okrogli mizi.

Udeležence in goste je pozdravil predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger, ki je povedal, da začetki konference segajo v čas ustanovitve Slovenskega društva Informatika. Sprva je bila konferenca srečanje informatikov in je bila temu prilagojena tudi vsebina. Ko je postala informatika nepogrešljivi del poslovanja vseh segmentov gospodarstva in uprave, se je spreminjal tudi vsebinski okvir DSI. Vsako leto poizkušamo najti aktualne poudarke, ki jih povezujejo rdeča nit posvetovanja in vodilni referati, ki so uglašeni na to temo. Letošnje sporočilo konference je namenjeno interoperabilnosti kot pomembni razvojni smeri informatike in družbe nasploh. Podeljena so bila tudi priznanja za dosežke v informatiki, ki so jih letos prejeli Lilijana Jernejčič, Lilijana Brajlih in Pavel Tepina.

Predsednik programskega sveta DSI 2008, dr. Marjan Krisper, je v svojem nagovoru poudaril, da ima glede na razvoj informatike in njeno stanje tudi konferenca ustrezno podobo. Imamo vsebinske sklope, ki so tako rekoč stalnica posvetovanja in nove sekcije, s katerimi zasledujemo najnovejše dosežke. Temu so namenjena tudi vabljena predavanja. Interoperabilnost presega zgolj okvir informatike in postaja neobhodna v vseh dejavnostih, zato pomeni tudi izziv in priložnost, tako za ponudnike storitev kot za njihove uporabnike. Za prve je to poslovna priložnost, za druge pa možnost za večjo učinkovitost, če ne celo pogoj za preživetje.

Častni govornik, minister dr. Žiga Turk je povedal, da se država pomena informatike zaveda, zato jo je vključila v svoje razvojne programe, načrte in strategije (na primer Strategija RS, Si2010 in druge). Kot pomemben naročnik bo tako ravnala tudi v prihodnje, saj so dosedanji pristopi (npr. izjemno uspešna e-uprava) rezultat skoraj izključno dela slovenskih podjetij.

Domače vabljeno predavanje Toneta Stanovnika iz podjetja Špica International d.o.o. je izpostavilo inovativen pogled, ki pomeni novo razvojno možnost za slovenske ponudnike IKT storitev, obenem pa tudi razvojno paradigmo za druge dejanovsti. Sporočilo, ki ga je vredno zapisati je, da se možnosti slovenskih podjetij ne končajo na državni meji, da smo lahko izjemno konkurenčni na bližnjem vzhodu in v državah Ruske federacije ter da je potencial naše geografske lege in čustvene inteligence podcenjen in posledično skoraj neizkoriščen.

Sledilo je izjemno zanimivo predavanje gospoda Sergea Novarettija iz Evropske komisije o izzivih interoperabilnosti, ki jih podrobno obravnava program IDABC, ki razvija dobro poznan Evropski interoperabilnostni okvir (European Interoperability Framework - EIF) za čezmejno sodelovanje in sodelovanje preko različnih sektorjev in področij. Trenutno se pripravlja nova verzija EIF. EIF predstavlja vodilo tako pripravljalcem politik in strategij, kot tudi konkretnim projektom, ki se ukvarjajo z razvojem pan-evropskih storitev javne uprave. V svoji vsebini predstavlja skupni slovar in skupne koncepte. Proces priprave novega EIF vključuje vse države članice in Evropsko komisijo, hkrati pa bo omogočeno sodelovanje tudi drugih zainteresiranih javnosti v smislu komentiranja prve verzije EIF.

V popoldanskem delu konference so potekale 4 tematske sekcije. Sekcija na temo rdeče niti – Interoperabilnost in odprti standardi – je v prvem sklopu predstavila poglede in izkušnje z vidika treh deležnikov: mednarodne izkušnje pri snovanju iniciative za izmenjavo statičnih podatkov in metapodatkov SDMX, slovenske izkušnje v državni upravi pri snovanju nacionalnega interoperabilnnostnega okvira in pridobivanju njegovih rezultatov, izkušnja gospodarstva glede združljivosti in spodbujanja inovacij na podlagi odprtih inovacij in izmenjave znanja ter še ena izkušnja gospodarstva z uporabo standardiziranih pristopov skupnega podatkovnega modela, ki omogoča lažjo interoperabilnost ini integrabilnost rešitev v in med podjetji.

V sekciji Strateški vidiki informatike so bili letos predstavljeni teoretični vidiki in metode načrtovanja, določanja strategij ter upravljanja informatike, ki so bili podkrepljeni s primeri iz prakse. Le-ti so bili tako iz državne uprave (e-Vem – obvezno zdravstveno zavarovanje, ustanovitev podjetja) kot gospodarstva (družba Pristop). Obenem je bilo predstavljeno tudi upravljanje oskrbovalnih verig ter tveganj na projektih.

Potekal je tudi prvi blok sekcije Informatika v finančnih inštitucijah o tem, kako informatika lahko pomaga finančnim inštitucijam pri komuniciranju s svojimi strankami. Leon Strous je predstavil vlogo standardov v plačilnih sistemih ter, kje vidi vlogo informatikov pri razvoju le-teh. V predavanju Skupine Telekom je bil predstavljen nov bančni kanal za plačevanje računov (e-račun), ki bo omogočil njihovim strankam poenostavljeno poravnavanje obveznosti. Predavanje o načinih za povečevanje zadovoljstva strank banke je bilo usmerjeno v strategije in tudi praktična priporočila za izboljšanje sodelovanja banke s komitenti. Predavanje z retoričnim naslovom »Ali transakcijski sistemi v bankah zagotavljajo želene usluge« je bilo na nek način nadaljevanje oz. dopolnitev prejšnjega z vidika strategije povečevanja zadovoljstva komitentov z banko. Zadnje predavanje na temo identifikacije strank preko spleta je prikazalo možnost uporabe spleta za trženje novih storitev, v tem primeru prodaje in trženja točk vzajemnih skladov; hkrati pa tudi smernice razvoja e-bančništva v prihodnosti.

Sekcija Informacijska družba (sklop Informatika v izobraževanju) je pokazala, da je pri računalniškem izobraževanju podcenjeno in zanemarjeno programiranje, kar je povezano z dejstvom, da šola ponuja Microsoftovo »instant informatiko«, namesto da bi spodbujala odprto kodo (OSS), na kar navajajo tudi direktive EU. Učitelji računalništva so na šoli deklice za vse, zato učinek ni dober, sploh pa je treba informacijsko opismenjevanje obravnavati kot splošno opismenjevanje – to ni vprašanje posebnega predmeta, ampak razrednega pouka od začetka šolanja. Stanje info-pismenosti pa je takšno, da bi morali brezpogojno razširiti ECDL.

Dan sta zaokrožili dve okrogli mizi. Prva na temo Interoperabilnosti in odprtih standardov ugotavlja, da je interoperabilnost eden izmed stebrov informacijske družbe v Evropi. Izraža združeno potrebo po medsebojni povezavi podatkovnih baz, programskih sistemov in storitev. Razpravljalci so na okrogli mizi podali predvsem praktična videnja povezovanja sistemov v javni upravi in gospodarstvu ter s tem nadgradili uvodna predavanja prvega dne konference. Na drugi okrogli mizi je med vodilnimi strokovnjaki na področjih mobilnega poslovanja in konvergence fiksnih in mobilnih telekomunikacij prišlo do zanimive razprave, v katero so se aktivno vključili tudi poslušalci. Sporočilo okrogle mize je, da bi država morala več narediti za podporo in vzpodbujanje izvoza rešitev na področju tehnologij, ki jih je obravnavala okrogla miza.

Druženje prvega dne so udeleženci zaključili ob dobri hrani, vinski kapljici kleti Babič ter glasbeni spremljavi Yuhubande

Slovensko društvo INFORMATIKA